Poodpustno spremljanje mladostnikov in mladinska stanovanja
Izvajalka: Tea Vukomanovič, univ. dipl. soc. pedagog
VIZ VIŠNJA GORA
Z vzpostavitvijo projekta poodpustnega spremljanja zagotavljamo kontinuum pomoči za mladostnike, ki so nameščeni v vzgojni zavod, na način, da spodbujamo in omogočamo čimprejšnji izhod iz vzgojnega zavoda ob tem, tistim, ki to potrebujejo, nudimo poinstitucionalno obravnavo in spremljanje v domačem okolju. V program vključujemo tiste mladostnike, ki kljub zaključku bivanja v vzgojnem zavodu še vedno potrebujejo podporo odraslih, katero so jim do sedaj nudili vzgojitelji in je v družini ne dobijo. Potrebujejo moralno podporo ter konkretne nasvete za kvalitetno samostojno življenje. Nimajo ustrezne starševske podpore, socialne mreže odgovornih odraslih, zaradi česar so še posebno ranljivi in negotovi na poti v samostojnost.
Namen poodpustnega spremljanja je omogočiti uspešen prehod mladostnikov v samostojno življenje, torej utrditev na novo pridobljenih vedenjskih vzorcev, dokončanje šolanja, ureditev zaposlitve in bivalnih pogojev, oblikovanje strategij in načinov premagovanja ovir, napredovanja, učenja razporejanja časa, učenje porabe denarja, stabiliziranje oz. oblikovanje (poklicne, socialne) identitete, načrtovanje lastne prihodnosti, reševanje morebitnih osebnih težav, vključevanje v lokalno skupnost in vzpostavljaje socialne mreže, podpora mladostniku pri samostojnem urejanju različnih obveznosti, na primer urejanje zadev na upravni enoti, pošti, banki…)…
Po oblikovanju individualiziranega vzgojnega načrta in podpisa pogojev za vključitev v poodpustno spremljanje, s čimer mladostnik potrdi, da se s tovrstno obravnavo strinja, srečanja ali telefonski razgovori potekajo predvidoma 1krat tedensko, kasneje, po potrebi, pa lahko redkeje, denimo 1krat mesečno.
Opravljamo polletne, letne in dvoletne evalvacije spremljanja, skupaj z mladostnikom.
Poodpustno spremljanje izvajajo vzgojitelji, psihologinja in socialna delavka.
Aktivnosti obsegajo: obiske na domu, spremljanje in podpora pri urejanju obveznosti na različnih institucijah (iskanje stanovanja, službe…), podporni oz. razbremenilni pogovori, svetovanje pri premagovanju konkretnih življenjskih ovir na poti v odraslost….
Mladinsko stanovanje
Izvajalci: Peter Steničnik, univ. dipl. soc. pedagog, Marko Ocvirk, univ. dipl. psiholog, Tomi Martinjak, univ. dipl. šp. pedagog in Irma Zdovc, univ. dipl. soc. pedagog
Mladinski dom Jarše
Mladi, ki zapustijo Mladinski dom Jarše povedo, da obstaja potreba po programu, ki bi omogočil dokončno osamosvojitev. Okvirni vzgojni program vzgojnih zavodov in stanovanjskih skupin iz leta 1995 v poglavju o oblikah in metodah dela predvideva mladinsko stanovanje kot obliko dela.
Mladinsko stanovanje razumemo kot diferenciran način izvajanja vzgojnega programa, v katerem mladostnik biva samostojno in dislocirano izven matične vzgojne ustanove, od katere prejema materialno in svetovalno pomoč v procesih končnega osamosvajanja in v primerih, ko vrnitev ali bivanje v matični ali nadomestni družini ni več možno ali je nesmiselno.
Mladinsko stanovanje je torej oblika dela, namenjena mladostnikom in mladostnicam, ki so v veliki meri dosegli cilje postavljene ob sprejemu v stanovanjsko skupino, nimajo pa možnosti vrnitve domov oz. takoj po odpustu povsem samostojno zaživeti, pri tem pa poleg finančne pomoči potrebujejo tudi relativno redno spremljanje in oporo s strani mentorja. Tako se krepi mladostnikov prehod v neodvisnost in sposobnost samostojnega življenja.
Kljub dosedanji praksi, ki je mladinska stanovanja uvrstila v izrazito visokopražne vzgojne programe, je mogoče to programsko platformo razumeti tudi v smislu nizkopražnih ali t. im. azilnih programov. Menimo, da bi bila lahko izredno koristna zlasti v primerih, v katerih je obstoječo programsko ponudbo vzgojnih ustanov mogoče razumeti v smislu izrazito previsokih pričakovanj (obvezno šolanje, obvezno sodelovanje v skupini,…).
Pogoji, ki jih mladostniki morajo izpolnjevati za bivanje v mladinskem stanovanju, se delijo na splošne in specifične. Slednje so opredeljene za vsakega posameznika posebej glede na njegov individualizirani program obravnave. Na splošno pa velja, da se mladostniki za takšno obliko morajo odločiti sami (prostovoljno), pri čemer sprejemajo pogoje in dolžnosti, ki so opredeljene v pogodbi oz. sporazumu.
Koliko časa traja bivanje v mladinskem stanovanju?
- od 3 do max. 24 mesecev
Ali je možno podaljšanje bivanja v MS po preteku dogovorjenega roka?
- Samo v izrednih primerih (za to pa je potreben ponovni konsenz strokovnega tima v soglasju s pristojnim CSD)
Ali je namestitev povezana s kronološko starostjo mladostnika? Ali je pogojeno s polnoletnostjo?
- mladostnik mora biti star najmanj 17 let
- pogojeno je z mladostnikovo osebnostno zrelostjo in motiviranostjo
Izvajanje programa MS?
- Program se izvaja na podlagi individualiziranega načrta in je sprejet s strani pristojnega CSD, MDJ in mladostnika.
- Sama praksa izvajanja je prilagojena mladostniku. Obravnavo pa vodi in spremlja matični vzgojitelj in strokovni tim stanovanjske skupine.
Kraj in prostor izvajanja?
- interno stanovanje v prostorih stanovanjske skupine
- dijaški dom, študentski dom
- podnajemniško stanovanje
- bivanje pri rejnikih oz. skrbnikih
- stanovanje (donirano)
Prednosti te oblike za določenega mladostnika v primerjavi z bivanjem v stanovanjski skupini:
- večja »življenjskost« v smislu približanje eksistenčnih izzivov mladostniku
- večja samostojnost/skrb zase
- učenje ravnanja in razpolaganja z viri preživetja
Namen mladinskih stanovanj je torej lažji prehod od institucionalne vzgoje k avtonomnemu, samostojnemu življenju. Gre torej za krepitev in preizkušanje življenjskih kompetenc pridobljenih v času strokovne obravnave v stanovanjski skupini. Mladostnik ima priložnost, da s sodelovanjem in podporo mentorja zgradi trdne temelje za sestop iz zadnje stopničke v morje samostojnih odločitev in odgovornosti življenja.
Poodpustno spremljanje/ intenzivna obravnava
Izvajalci: Majda Milavec, univ. dipl. soc. pedagoginja, Meta Rant, univ. dipl. psihologinja, Rajko Bajt, univ. lik. pedagog, Tjaša Steiner, univ. dipl. psihologinja.
Mladinski dom Jarše
Namen programa je podpora mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami pri napredovanju v običajnih, ne-zavodskih izobraževalnih programih, v pilotnem projektu zlasti mladostnikom po zaključeni osnovnošolski obveznosti.
Poodpustno spremljanje/ intenzivna obravnava je namenjena mladostnikom/cam, ki so zaključili obiskovanje vzgojnega programa Produkcijska šola in so se ponovno vključili v različne oblike šolanja/dela ali pa potrebujejo pomoč pri iskanju ustrezne oblike šolanja/dela. V obravnavo se lahko vključijo tudi mladostniki, ki programa Produkcijske šole ne obiskujejo po pričakovanjih.
O intenzivni poodpustni obravnavi mladostnika se odloči strokovni tim s soglasjem staršev ter mladostnika. Pred začetkom obravnave sklenejo dogovor o področjih spremljanja (šolanje, preživljanje prostega časa, upoštevanje dogovorov znotraj družine…).
Dogovori o sodelovanju so zapisani v sporazumu, ki ga podpišejo starši in mladostnik.
Obravnavanje poteka v skladu z individualiziranim načrtom.
Oblike spremljanje: skupinsko ali/in individualno.
Splošni cilji obravnave/spremljanja so usmerjeni k boljši šolski uspešnosti, samopodobi in socialni vključenosti ter postopoma vedno večji avtonomiji mladostnika.
Specifični cilji so:
- zmanjševanje motečih vedenj v šoli in s tem zmanjševanje konfliktnih situacij,
- zmanjšanje absentizma,
- boljša vključenost v socialno okolje šole tudi na področju t.i. neobveznega kurikula (interesne dejavnosti),
- večji občutek sprejetosti, varnosti in učne kompetentnosti,
- uspešnejše šolanje v običajnih vzgojno izobraževalnih programih.
Število vključenih otrok/mladostnikov v program: minimalno 9, maksimalno 16.
Program bodo izvajali Mladinski dom Jarše, Vzgojni zavod Kranj in Mladinski dom Malči Beličeve.
VIZIJA programa po zaključenem pilotnem projektu je nuditi strokovno podporo otrokom in mladostnikom iz zavodov, ki se šolajo v običajnih vzgojno izobraževalnih programih, ter šolam. Vključevala naj bi tudi krizne intervencije.
Poodpustno spremljanje mladostnikov in mladinsko stanovanje
Izvajalca: Blaž Horvat, univ. dipl. soc. delavec in Nataša Bufon Jakončič, prof. zgodovine z dokvalifikacijo
MD MALČI BELIČEVE
Mladinsko stanovanje razumemo kot način izvajanja vzgojnega programa, v katerem mladostnik biva samostojno izven matične vzgojne ustanove, od katere prejema materialno in svetovalno pomoč v procesih končnega osamosvajanja in v primerih, ko vrnitev ali bivanje v matični ali nadomestni družini ni več mogoče ali je nesmiselno.
Mladinsko stanovanje je oblika dela, namenjena mladostnikom in mladostnicam, ki so v veliki meri dosegli cilje postavljene ob sprejemu v stanovanjsko skupino ali celo presegli okvire bivanja v njej, nimajo pa možnosti vrnitve domov oz. samostojnega življenja po odpustu, pri tem pa poleg finančne pomoči potrebujejo spremljanje in oporo s strani mentorja, s čimer se krepi mladostnikov prehod v neodvisnost in sposobnost samostojnega življenja.
Mladostnik/ca se za bivanje v mladinskem stanovanju odloči sam, pri čemer sprejema pogoje in dolžnosti, ki so opredeljene v pogodbi oz. sporazumu, ki ga podpiše pred vselitvijo. Bivanje v mladinskem stanovanju je časovno omejeno, starost mladostnika/ce je pogojena z njegovo/njeno osebnostno zrelostjo in motiviranostjo.
Glavna razlika bivanja v mladinskem stanovanju v primerjavi z bivanjem v stanovanjski skupini je: večja »življenjskost« v smislu približevanja realnejšim okoliščinam, večja samostojnost/skrb zase, učenje ravnanja in razpolaganja z viri preživetja. Mladostnik dobi priložnost, da s sodelovanjem in podporo mentorja zgradi trdne temelje, preden se poda v morje samostojnih odločitev in odgovornosti življenja. Program se izvaja kot strokovna podpora mladostniku naklonjenih odraslih v smislu postavljanja vizije, srednjeročnih in kratkoročnih realnih ciljev, podpore pri prevzemanju odgovornosti in iskanju možnih podpornih mehanizmov. Sprotno se oblikuje načrt s konkretnimi opravili za naslednje dni in/ali tedne ter spremlja realizacijo zastavljenih ciljev in izpolnjevanje dogovorov. Potrebe posameznika se ocenjujejo individualno, v sodelovanju z mladostnikom in glede na okoliščine trenutne situacije, in se redno preverjajo.
Cilji dela so opredeljeni za vsakega posameznika posebej glede na njegov individualizirani program obravnave, ki je sprejet s strani matičnega vzgojitelja, pristojnega CSD ter mladostnika/mladostnice. Obravnavo mladostnika in potek programa vodi in spremlja matični vzgojitelj v sodelovanju z ostalimi vzgojitelji stanovanjske skupine. Pri delu z mladostnikom/co se upoštevajo načela: prostovoljnosti, aktivne vloge in soodgovornosti mladostnika v procesu lastnega razvoja, individualizacije, integracije in deinstitucionalizacije, timskega dela, podporne socialne mreže in ekonomičnosti. Osrednji cilj dela z mladostnikom je osamosvajanje oziroma intenzivno usposabljanje za popolnoma samostojno in odgovorno življenje po zaključeni obravnavi v mladinskem stanovanju.
Poodpustno spremljanje mladostnikov
Izvajalca: Jure Leva, univ. dipl. psiholog in Helena Plevel, dipl. socialna delavka
ZVI LOGATEC
Program je namenjen mladostnikom, ki uspešno zaključijo bivanje v vzgojnem zavodu, jih čaka prehod v domače okolje, se pa ne čutijo še dovolj kompetentni, da bi samostojno vstopili v življenje.
Zaposleni pred odpustom mladostniku in njegovim staršem ponudimo program spremljanja po odpustu. Cilje programa zapišemo v pogodbo o sodelovanju, ki jo podpišemo in pošljemo v vednost pristojnemu Centru za socialno delo.
Glede na potrebe mladostnika in njegovih staršev poteka spremljanje enkrat tedensko do enkrat na tri tedne v obliki pogovorov, svetovanj, podpore, pri iskanju službe, stanovanja, spodbujanja aktivnega vključevanja v družabno življenje, spodbujanje osamosvajanja in aktivacije veščin potrebnih za samostojno življenje.
Pomemben aspekt je ohranjanje kvalitetnega odnosa z znano osebo/ strokovnjakom iz zavoda, na katero se lahko zanese v primeru stiske.
NAMEN poodpustnega spremljanja in mladinskih stanovanj je omogočiti uspešen prehod mladostnikov v samostojno življenje.
CILJI programa so:
– Pomoč in podpora mladostniku pri samostojni skrbi za lastno eksistenco (bivanje, upravljanje z denarjem, zaposlitev oziroma dokončanje izobraževanja…),
– Pomoč in podpora mladostniku pri samostojnem urejanju različnih obveznosti, na primer urejanje zadev na upravni enoti, pošti, banki…),
– Pomoč in podpora mladostniku pri vključevanju v lokalno skupnost, stiki z družino oziroma vzpostavljanje socialne mreže;
– Pomoč pri načrtovanju lastne prihodnosti,
– Pomoč pri reševanju morebitnih osebnih težav.
VIZIJA PROGRAMA je, da bi vsak mladostnik, ki zapusti vzgojno izobraževalni zavod in nima podpore matične, rejniške ali skrbniške družine, dobil vsaj minimalno podporo/suport po odpustu. Število vključenih otrok/mladostnikov: minimalno 4, maksimalno 9 Program bodo izvajali Mladinski dom Jarše, Vzgojni zavod Kranj, Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, Vzgojni zavod Logatec, Mladinski dom Malči Beličeve.
Poodpustno spremljanje in mladinska stanovanja
Izvajalka: Ana Bešter, dipl. soc. pedagog
VZ KRANJ
Osnovni cilj programa je omogočiti uspešen prehod mladostnikov, iz stanovanjske skupine v samostojno življenje. Namenjen je mladostnikom in mladostnicam po dopolnjenem 18. letu starosti, ki se predvsem zaradi bivanjskih razlogov ne morejo vključiti nazaj v matično okolje, so pa še vedno v procesu zaključevanja šolanja ali iskanja prve zaposlitve. Prav tako še vedno izražajo željo po nadaljevanju obravnave v vzgojnem zavodu.
Posamezniki bodo deležni ustrezne pomoči in podpore pri skrbi za lastno eksistenco, pri vključevanju v lokalno skupnost, pri navezovanju stika z družino in vzpostavljanju socialne mreže,; in pri reševanju osebnih težav ter načrtovanju lastne prihodnosti. Gre torej za krepitev in preizkušanje življenjskih kompetenc pridobljenih v času strokovne obravnave v stanovanjski skupini. Mladostnik ima priložnost, da s sodelovanjem in podporo mentorja zgradi trdne temelje za sestop iz zadnje stopničke v morje samostojnih odločitev in odgovornosti življenja.