NAMEN programa je omogočiti otrokom in mladostnikom nujno psihoterapevtsko obravnavo, ki je pogoj za uspešni osebnostni razvoj oziroma socializacijo in tudi uspešno doseganje ciljev zavodske obravnave.
CILJI programa je zagotoviti hitro in strokovno individualno in skupinsko psihoterapevtsko obravnavo otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih.
VIZIJA PROGRAMA je sistemsko upoštevanje potreb po psihoterapevtski obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Število vključenih otrok/mladostnikov: minimalno 10, maksimalno 17 Individualno psihoterapevtsko obravnavo bosta izvajala VIZ Frana Miličinskega Smlednik in Mladinski dom Malči Beličeve, skupinsko pa VIZ Višnja Gora.
Psihoterapevtska obravnava otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih
Izvajalka: Branka Globočnik, univ. dipl. soc. pedagog
VIZ VIŠNJA GORA
Psihoterapevtska obravnava mladostnikov se s programom individualne, skupinske in družinske terapije vključuje v preventivno in kurativno delovanje na področju psihosocialne pomoči mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je podporna storitev, ki pomaga mladostnikom in njihovim staršem, da se lažje spoprimejo s svojim položajem, stiskami in težavami. Ker se v obravnavo vključuje tudi terapevtsko delo s celotno družino, lahko rečemo, da gre za omogočanje celovite, integrirane obravnave mladostnikov. Gre za poglobljeno, kontinuirano in longitudinalno spremljanje, zato psihoterapevtska storitev predstavlja korak naprej k spodbujanju mladostnika na poti k njegovi samostojnosti, kateri z vztrajanjem pri obravnavi pokaže določeno zrelost in odgovornost v odnosu do svojega življenja.
TEORETIČNO OZADJE
Strokovni temelj psihoterapevtske obravnave je relacijsko družinska terapija, ki je priznana s strani AAMFT (American Association of Marital and Family Therapy), le ta pa se dopolnjuje z znanjem iz drugih modalitet (NLP, KVT, Gestalt, trening čuječnosti, EBL). Poleg pogovora se v terapevtskem procesu uporabljajo tudi tehnike kreativnega ustvarjanja (peskovnik, glina in risanje). Mladostniki tako s pomočjo verbalne in neverbalne komunikacije izražajo notranja čustvena doživljanja, se učijo socialnih veščin, predelujejo stisko, travmatične izkušnje in gradijo na občutku lastne vrednosti.
Terapevt skozi proces terapije mladostniku pomaga pri ozaveščanju in odpravljanju tistih nezavednih vsebin ter vzorcev, ki so razlog za ponavljajoče se težave na specifičnih področjih njegovega delovanja (nefunkcionalne oblike vedenja, čustvovanja, mišljenja, težave v medosebnih odnosih.). Proces terapije vključuje usmerjanje, ovrednotenje in predelavo negativnih izkušenj.
Proces terapije se odvija na treh ravneh:
- sistemski (nivo družinskega sistema in odnosov v njem),
- interpsihični (odnosi med posameznimi člani sistema, partnerski odnos),
- intrapsihični (dinamika v posamezniku).
V terapiji se stalno sprehajamo med nivoji ter iščemo povezave med intrapsihičnimi podobami, čutenji, vzorci, obrambami ter njihovo manifestacijo na interpsihični (medosebni) in sistemski ravni. Sprememba na intrapsihičnem področju pomeni spremembo na medosebnem in sistemskem področju.
KAKO POTEKA?
Psihoterapija poteka v obliki individualne, družinske in skupinske terapije. Mladostnik se v terapijo lahko vključi po predhodni psihološki diagnostiki, ki jo opravi psiholog in po predhodnem uvodnem pogovoru s terapevtom, na katerem se preveri motivacija, želja uporabnika po določeni spremembi. Predstavi se struktura, način dela in pomembna pravila srečanj. Prednost za vključitev v psihoterapevtsko obravnavo imajo tisti mladostniki, ki so že vključeni v zavodski program soočanja s problematiko uživanja psihoaktivnih snovi. Ob vključitvi se zanj pripravi individualizirani načrt obravnave z različnimi operativnimi cilji glede na specifične potrebe vsakega posameznika. V terapijo se vključujejo tudi starši, ki pridejo na posamezne terapije skupaj z mladostnikom ali sami po dogovoru.
Ciklus terapije (individualne/družinske) obsega dvanajst srečanj v dvanajstih zaporednih tednih. Srečanja potekajo enkrat tedensko: individualna 45 minut, družinska 50 minut. Terapevtski ciklus se po potrebi enkrat ali večkrat ponovi. Skupinska psihoterapija poteka 2x mesečno po 90 minut in je zaprtega tipa. Pomembno je, da so srečanja redna saj le tako terapevtski proces poteka nemoteno.
ETIKA IN VAROVANJE ZASEBNOSTI
Terapija poteka v skladu z etičnim kodeksom AAMFT (kodeks zakonskih in družinskih terapevtov).
Vse informacije pridobljene na terapiji so zaupne in se varujejo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l.RS. št.86 / 2004).
POGOJI ZA VKLJUČITEV
Psihoterapija ni možna z mladostnikom, ki je pod vplivom močnih zdravil ali pod vplivom psihoaktivnih snovi. Pogoj za vključitev je prostovoljna odločitev posameznika, kateri lahko terapevtski proces kadarkoli prekine. Pri mladostnikih, ki niso polnoletni je potrebno pridobiti pisno soglasje njegovih staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da se lahko vključijo v sam proces psihoterapevtske obravnave.
Psihoterapevtska obravnava otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih
Tanja Breznik, dipl. delovna terapevtka
MD MALČI BELIČEVE
Mladinski dom Malči Beličeve je ustanova, ki razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami nudi in zagotavlja kompletno, celodnevno oskrbo skozi vso leto. Poleg tega nudi še varstvo, zdravstveno nego, vzgojo in prevzgojo ter celotno pomoč pri izobraževanju osnovnošolski populaciji (izjemoma srednješolski), ki obiskujejo redne OŠ, SŠ ali ZUJL.
Otroci in mladostniki, ki so sprejeti in obravnavani v Domu, so socialno in razvojno ogroženi, s težavami v vedenju in tudi težavami v osebnostnem razvoju.
Najpogostejši vzroki za sprejem so vzgojna nesposobnost ali nemoč staršev, ogroženost otrok s strani staršev, vedenjska motenost s strani staršev, psihično in fizično nasilje v družini, smrt v družini, alkoholizem, neurejene družinske in stanovanjske razmere, ki ogrožajo normalen razvoj otroka, odklanjanje otroka, občasno ali stalno trpinčenje, spolno zlorabljanje, začasna ali stalna odsotnost staršev (odhodi v tujino, prestajanje zaporne kazni, zdravljenje, hospitalizacija).
Otroci in mladostniki, sprejeti v Dom, so razvojno ogroženi, večinoma čustveno moteni, emocionalni prikrajšani, zavrti, vzgojno zanemarjeni, imajo specifične učne težave in so pri šolskem delu neuspešni, nizko motivirani, z velikimi primanjkljaji ter nemirni. Imajo slabo samopodobo, ne zaupajo vase, imajo minimalna pričakovanja, želje in cilje. Storilnostno so manj učinkoviti . Žal imajo tudi slabo mnenje in izkušnje s starejšimi/avtoritetami, z odraslimi. So težje vodljivi.
Zato je psihoterapevtski program v Domu razdeljen na dva dela.
V enem delu je psihoterapija usmerjena v skupinsko terapijo in je namenjena stanovanjski skupnosti, drugi del pa je individualno delo s posameznimi varovanci.
V obeh primerih je psihoterapija usmerjena v večanje posameznikovega zavedanja, razumevanje življenjske situacije, iskanju podpore in resursov, delo na socializaciji in izkušnji solidarnosti.
Skupina poteka enkrat mesečno v stanovanjski skupnosti, kjer s kreativni mediji in vajami, eksperimenti posamezniki pridejo do razumevanja sebe in situacije, občutka sprejetosti in podpore, imajo možnost čustvenega izražanja, uvida, večanja kompetenc, ozaveščanja sposobnosti samoregulacije, spodbujanje učenja in interesov, spodbujanje notranje moči, izdelave pozitivne perspektive v prihodnosti, socialne interakcije in jačanje socialne mreže ter jačanje občutka solidarnosti.
Individualna terapija poteka po enakih smernicah integrativne terapije. V program bodo vključeni s strani Doma varovanci skozi celo leto in to najmanj enkrat mesečno do štirikrat mesečno.